Zgodbe s Kitajske

Zlati teden, kitajski nacionalni praznik

Wed, 30 Sep 2026 00:00:00 +0000

Prvega oktobra 1949 je Mao Zedong navdušeni množici na Trgu nebeškega miru v Pekingu razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske. Sedeminsedemdeset let kasneje se na trgu ob vsaki desetletnici ponovi strogo režirana vojaška proslava, ki se predvaja po vseh televizijskih kanalih, pa tudi na zaslonih podzemne železnice in še kje. V vmesnih letih in v glavah večine Kitajcev pa misli bolj kot k temu uhajajo k zasluženim počitnicam.

Dopusta ima večina na Kitajskem okoli pet dni na leto, zelo redko in največ petnajst. Zlati teden, kot so poimenovali sklop sedmih dela prostih dni, je zato zlato in praktično edino okno za potovanja. Te dni za razliko od kitajskega novega leta ni pritiska po vrnitvi domov, tako da večina Kitajcev izbere potovanje.

Internet: svet zase

Sun, 27 Sep 2026 00:00:00 +0000

Po 16-urnem potovanju priletiš na Kitajsko, po prehodu meje urediš kartico SIM in jo vtakneš v telefon. Domačim želiš na Viberju sporočiti, da si prispel, pa se aplikacija ne naloži. Odpreš RTV Slovenija in vse deluje normalno. Čudno. Vzameš prtljago in, preden vstopiš v podzemno, skočiš v FamilyMart po steklenico vode. Plačati želiš z drobižem, pa te prodajalka gleda, kot da si padel z lune.

Ko sem sam pred več kot desetimi leti prvič pristal v Šanghaju, še nismo bili tako različni, vendar nas je tok časa odpeljal v popolnoma različne smeri.

Praznik sredine jeseni: 中秋节 (zhōngqiū jié)

Fri, 25 Sep 2026 00:00:00 +0000

Praznik sredine jeseni 中秋节 (zhongqiu jie) izvira iz časov, ko se je prebivalstvo zahvalilo luni za obilno žetev. Na ta dan se verjame, da je luna pri svoji polni moči, torej popolnoma okrogla. Polna luna simbolizira ponovno združeno družino, kar je osrednja tema praznika in ima v kitajščini svoj lasten izraz: tuanyuan 团圆, okrogla polnost, zbrana družina. Kitajska kultura je polna prispodob in tudi obvezni yuebing 月饼, lunini kolački, ki poosebljajo praznik, so zato okrogli.

Beseda: 吃了吗 (chī le ma)

Sat, 19 Sep 2026 00:00:00 +0000

Življenje na Kitajskem se vrti okoli hrane. Vsak dan, vsak teden in vsak del leta je povezan s hrano. Ko pozdraviš prijatelja, mu namesto „kako si?“ ali „živjo“ rečeš „si že jedel?“: chi le ma 吃了吗. Hrana je najpogostejši izraz ljubezni, materinske, očetovske, prijateljske, ljubezenske, in tudi poslovna pozornost se izkaže z dobro pojedino.

Beseda 吃 (chī) dobesedno pomeni jesti, dodaš členek le 了, ki pove, da se je dejanje končalo, in vprašalnico ma 吗, torej „si že jedel?“. Uporablja se kot topel pozdrav in izraz skrbi za sogovornikovo dobrobit.

Zapis kitajskih pismenk v digitalni dobi

Thu, 17 Sep 2026 00:00:00 +0000

Verjetno ste se kdaj vprašali, kako hudiča Kitajci na zaslon telefona spravijo vse te raznovrstne pismenke. Odgovor je bolj dramatičen, kot se zdi: pisavo, ki jo tipkajo, so pred pol stoletja skoraj ukinili. Rešila jo je naprava, ki naj bi jo pokopala.

Znak, ki se ni prilegal stroju

Prvič je zaškripalo pri telegrafu. Ko so leta 1871 položili kabel med Šanghajem in Hongkongom, kitajščine ni bilo mogoče pošiljati z abecedo, zato so sestavili šifrant: vsak znak je dobil štirimestno število. 中 je 0023. Skupaj približno 6.800 znakov.

Beseda: 内卷 (nèijuǎn)

Thu, 10 Sep 2026 00:00:00 +0000

Beseda: 内卷 (nèijuǎn). Dobesedno „zaviti se navznoter“, v angleščini „involution“.

Predstavljaj si tek po kolesu za hrčke. Vsi tečejo, pa nihče ne pride dlje. Ker vsi tečejo hitro, moraš teči hitreje. In potem tvoj sovrstnik spet hitreje. Kolo se vrti, vendar nihče nikamor ne pride. Še več, ker vsi več tečejo, je tek vse manj vreden, pa vendar lahko samo nadaljuješ. To je 内卷 (neidžuen).

Beseda angleškega izvora je v svojem prvotnem pomenu popisovala indonezijske kmete, ki so na svojih koščkih zemlje delali vedno več in iz njih dobili le malo več. Kitajci pa so jo našli kot popoln opis lastnega vsakdana, kjer je pojav prodrl globoko v vse pore njihove družbe.

Kitajci in poznavanje Slovenije

Wed, 09 Sep 2026 00:00:00 +0000

Mislim, da imamo težave z našo majhnostjo predvsem Slovenci sami (ja, s tem zapisom sem tega kriv tudi sam). Drugi se s tem ne obremenjujejo preveč.

Usedite se v naključni taksi nekje na kitajskem podeželju, če govorite malo kitajsko, vas bo voznik, po pohvali znanja jezika, hitro vprašal: „Kje si pa doma?“ Po vseh neuspešnih poskusih sam še vedno vztrajam pri Sloveniji. Ne gre. Potem rečem, da je šlo za Jugoslavijo, in voznik bo nemudoma odgovoril s „TITO!“ Govoril bo o prijateljstvu med državama, o njenem razpadu in kako ga je škoda, morda bo dodal še kakšno besedo o jugoslovanskih filmih (ki so bili v svinčenih časih kulturne revolucije zelo popularni), nato bo prešel k vprašanjem o poroki, plači in vsemu, kar se ob prvem srečanju z neznancem spodobi. Znal vas bo geografsko umestiti in skoraj vedno bo podoba pozitivna, četudi zgodovinska.

Kitajski jezik: LEGICE!

Sun, 06 Sep 2026 00:00:00 +0000

             .%@@@.
          .@@%.  .%@@@=
       .@@@-         .#@@@=
     #@@.      .@       -@@
    :@*     %@@@=       :@*
     @:       #@@@@     .@-
    :@.     #@#@*       .@-
    =@.   +@+  **       .@-
    =@. :@@@   **       .@-
    =@     %%  *%       .@-
    *@      @+ *@       .@-
    @@      @@@@@       .@-
          @@.  %#        #-
              *@.
              -

Verjetno se je marsikdo med nami od strahu ob prvem pogledu na kitajske pismenke dodobra zmrazil. Takemu ne gre zameriti. Našemu po ustroju, izgovorjavi in zapisu ni podoben, ni pa čisto iz trte zvit.